APDEJT.si

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Bližnji vzhod, Steve Witkoff, se bo srečal z glavnim pogajalcem Hamasa, Khalilom al-Hayo. Srečanje naj bi podprlo komunikacijski kanal s palestinskim gibanjem, poroča New York Times.

Palestinska oblast je pozdravila resolucijo Varnostnega sveta ZN o Gazi, ki jo je predlagala ZDA, in poudarila nujnost njene takojšnje uveljavitve. Izrael je izrazil upanje na mir in blaginjo po glasovanju v ZN, ki predvideva napotitev mednarodnih sil.

Ukrajinski napad z droni je ponoči začasno prekinil oskrbo z električno energijo in ogrevanje v mestu Voronež na jugozahodu Rusije, je sporočil regionalni guverner. Cilj napada je bila termoelektrarna.

Romunsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so na jugovzhodnem obmejnem območju Romunije našli domnevne ostanke drona po ruskih napadih na ukrajinska pristanišča na reki Donavi. Preiskava dogodka je v teku.

Letalo iz Marseilla je pristalo v Kaliningradu, kjer naj bi se generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, srečal z direktorjem Rosatoma, Aleksejem Lihačevim. Srečanje bo potekalo v Kaliningradu, vendar podrobnosti o njegovi vsebini niso znane.

Ruski umetnostni drsalki Adelija Petrosjan in Alina Gorbačova sta bili dodani v bazo podatkov 'Mirotvorec', ukrajinske spletne strani, ki zbira informacije o ljudeh, ki naj bi bili 'sovražniki Ukrajine'. Razlog za uvrstitev je njuna javna podpora ruski invaziji na Ukrajino.

Velika Britanija je na zahtevo Belgije poslala strokovnjake in opremo, da bi ji pomagala v boju proti motnjam, ki jih povzročajo droni v bližini letališč. Vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je dejal, da je Belgija zaprosila za pomoč v obliki britanskega osebja in opreme.

Ameriško finančno ministrstvo je sporočilo, da mednarodna energetska skupina Gunvor Group ne bo prejela licence za poslovanje, dokler bo trajal konflikt v Ukrajini. ZDA med trajanjem konflikta ne bodo izdale licenc podjetju Gunvor.

V Kareliji v Rusiji je med načrtovanim vadbenim poletom strmoglavilo vojaško letalo Su-30. Oba pilota sta umrla. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo nesrečo in smrt posadke. Artur Parfenčikov, vodja republike, je potrdil informacije in dodal, da so reševalne službe že na poti na območje nesreče.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je 26. oziroma 29. oktobra opazila rusko izvidniško ladjo "Karelija" v bližini obale Havajev, natančneje 28 kilometrov oziroma 15 navtičnih milj južno od otoka Oahu.

Kreml je zanikal govorice o tem, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost predsednika Vladimirja Putina. Govorice so se pojavile po neuspešnem poskusu organizacije srečanja med Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter zaradi Lavrovove odsotnosti na ključnih dogodkih. Tiskovni predstavnik Kremlja je dejal, da so informacije neresnične.

Rusija in Kitajska krepita vohunjenje v arktični regiji Kanade, pri čemer ciljata na vlado in zasebni sektor, je v letnem poročilu o grožnjah, s katerimi se sooča država, dejal vodja kanadske obveščevalne službe (CSIS) Dan Rogers. Kanadska vlada načrtuje povečanje naložb v regiji, bogati s kritičnimi minerali. Poleg novih ledolomilcev razmišljajo o nakupu približno deset patruljnih podmornic.

Načrtovani obisk skupine poslancev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v Sočiju na srečanju "BRICS – Evropa" je razkril globoka notranja nesoglasja v stranki glede odnosov z Rusijo. Nemški časopis Süddeutsche Zeitung poroča o ostrih sporih med člani stranke glede te teme.

Sekretar ruskega sveta za varnost je med srečanjem s predsednikom Egipta izjavil, da je celovita rešitev palestinskega konflikta mogoča le na podlagi mednarodnega prava, kar predstavlja edino praktično in izvedljivo pot.

Donald Trump je pojasnil, da je odpovedal načrtovano srečanje z Vladimirjem Putinom v Budimpešti, ker ni ocenil, da je pravi čas za pogovore. Kljub temu je poudaril, da še vedno obstaja možnost, da se sreča s Putinom v prihodnosti v Budimpešti. Dodal je tudi, da bi moral biti Rusiji in Ukrajini dovoljeno, da se borita.

Na konstantinovski fronti je ruski dron, ki je dostavljal hrano vojakom, uničil ukrajinski brezpilotnik z improviziranim sredstvom. Operater ruskega drona je v zraku srečal ukrajinski dron in nanj spustil pločevinko govejega mesa, ki jo je moral dostaviti ruskim vojakom, je poročal Telegram kanal «Старше Эдды».

Ruska protizračna obramba je odbila napad ukrajinskih brezpilotnih letalnikov na mesto Volgorečensk v Kostromski oblasti. Guverner regije Sergej Sitnikov je sporočil, da v napadu ni bil nihče poškodovan.

Podpredsednik ZDA je zavrnil kritike novinarjev glede pogovorov ameriškega predsednika z ruskim voditeljem Putinom, pri čemer je poudaril, da je takšna "agresivna diplomacija" nujna.

Po propadu vrha z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom se zdi, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost Vladimirja Putina, kar je sprožilo številne govorice o njegovi prihodnosti v Kremlju.

Ameriški think-tank meni, da sta Armenija in Kazahstan ključni državi za omejevanje Rusije. Washington Post je objavil članek, v katerem svari, da bi lahko bil naslednji cilj Vladimirja Putina po Ukrajini Armenija ali Kazahstan. Članek sta napisala Seth Cropsey in Joseph Epstein, predsednik in direktor Turan Research Center. Članek se pojavlja pred vrhom C5+1 v Washingtonu med petimi srednjeazijskimi voditelji in ZDA.

Vladimir Putin in Kasim-Žomart Tokajev sta v Moskvi podpisala deklaracijo o strateškem partnerstvu in zavezništvu med Rusijo in Kazahstanom ter 14 drugih dokumentov o sodelovanju. Tokajev je izjavil, da je Kazahstan iskreno zainteresiran za blaginjo Rusije. Voditelja sta skupaj obiskala tudi Bolšoj teater, kjer sta si ogledala gala koncert kazahstanskih umetnikov.

Ruska FSB trdi, da je preprečila poskus ukrajinske vojaške obveščevalne službe, ki jo je podpirala Velika Britanija, da bi ugrabila rusko letalo MiG-31, oboroženo s hipersonično raketo Kinžal. Po navedbah FSB naj bi bilo letalo preusmerjeno proti Natovi bazi v Romuniji, kar naj bi izzvalo provokacijo.

Ruska naftna družba Lukoil je sporočila, da se pogovarja z več potencialnimi kupci o prodaji svojega mednarodnega premoženja. Transakcija bo objavljena, ko bodo doseženi končni dogovori in pridobljena potrebna regulativna dovoljenja.

Ameriški kongres naj bi prihodnji teden glasoval o objavi dodatnih dokumentov, povezanih s preiskavo trgovine s spolnostjo, v katero je bil vpleten Jeffrey Epstein. Do glasovanja prihaja po več mesecev trajajočem odporu.

Venezuelanska opozicijska voditeljica María Corina Machado je izjavila, da pričakuje »odločilne ure« za Venezuelo, hkrati pa je zagotovila »mirno tranzicijo«. Napetosti naraščajo zaradi prihoda največje ameriške letalonosilke na Karibe. Machado je dejala, da bodo prevzeli institucionalni nadzor in nadzor nad ozemljem ter se posvetili humanitarni pomoči. Izrazila je prepričanje, da je Venezuela na pragu svobode in preobrazbe brez primere.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom izrazil odprtost za morebitne izjeme pri ameriških sankcijah proti ruskim energetskim podjetjem za Madžarsko. Trump je poudaril, da razmišlja o izvzetju Madžarske iz sankcij proti ruskim naftnim družbam in izjavil, da ne pozna Orbánovega protikandidata ter da podpira Orbána na volitvah. Poleg tega je Trump dejal, da želi z Orbánom razpravljati o morebitnem srečanju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Potrdil je tudi, da ameriške enote ostajajo v Romuniji, vendar se spreminja njihova rotacija.

Severna Koreja je obsodila najnovejše ameriške sankcije, ki ciljajo na posameznike in organizacije, obtožene nezakonitih dejavnosti. Kremelj je sporočil, da so bili obveščeni o ameriškem testiranju medcelinskega balističnega izstrelka Minuteman III. Generalni direktor IAEA, Rafael Grossi, je kritiziral odločitev Donalda Trumpa o nadaljevanju testiranja jedrskega orožja, rekoč da to kaže na zaostrovanje globalne krize. ZDA pa so pozvale Varnostni svet ZN k umiku sankcij proti sirijskemu predsedniku Ahmadu al-Sharaaju pred njegovim obiskom v Washingtonu.

Madžarski premier Viktor Orban je v Washingtonu obiskal Donalda Trumpa, da bi poskušal doseči izjemo glede uvoza ruske nafte, potem ko so ZDA uvedle sankcije proti ruskim energetskim podjetjem. Orban si je prizadeval okrepiti gospodarske vezi in utrditi svojo strategijo ravnotežja med ZDA in Rusijo.

Radijska postaja UVB-76, znana tudi kot »Radijska postaja sodnega dne«, je 17. novembra oddala novo kodirano sporočilo, ki je vsebovalo besedo »жеребость« (žrebičevost).

Ruski stalni predstavnik pri Združenih narodih, Vasilij Nebenzja, se je srečal z ameriškim kolegom Michaelom Waltzom, ki ga je obiskal vljudnostno. Med srečanjem sta razpravljala o sodelovanju v okviru ZN in se pogovarjala o splošnih temah. Ocenila sta, da sta drug na drugega naredila dober vtis. Strani sta se dotaknili tudi ameriškega projekta resolucije Varnostnega sveta ZN o napotitvi mednarodnih varnostnih sil v Gazo po prekinitvi ognja.

Britanec Howard Phillips, mestni delavec, ki je sanjal o Jamesu Bondu, je bil obsojen na sedem let zapora, ker je prostovoljno vohunil za Rusijo, ko mu je zmanjkalo denarja. Skušal je posredovati informacije, verjamejoč, da jih predaja ruskim agentom, v resnici pa je šlo za tajne britanske obveščevalce.

Odnosi med Kanado in Kitajsko so se leta 2018 močno poslabšali, ko je kanadska policija v Vancouvru aretirala tehnološko direktorico. Zaradi trgovinske vojne, ki jo je sprožil Trump, pa se Kanada in Kitajska zbližujeta.

Romunski minister za energetiko je izjavil, da ne bo zahteval podaljšanja roka za ameriške sankcije proti Lukoilu. Napovedal je, da bo Romunija prevzela nadzor nad rafinerijo Petrotel v Ploeštiju, da bi zagotovila stabilnost energetskega sistema, izvajanje mednarodnih sankcij in zaščito delovnih mest.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Rusko zunanje ministrstvo je pozvalo Srbijo, naj pojasni izjavo predsednika Aleksandra Vučića glede morebitne prodaje streliva Evropski uniji. Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva, Marija Zaharova, je izrazila dvom v doslednost Vučićevih izjav in dejala, da se ji zdi, da Vučić v Moskvi govori eno, drugje pa drugo. Srbija je odgovorila, da ne sprejema takšnega načina komunikacije.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil možnost ponovnega srečanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, čeprav je bil načrtovani vrh v Budimpešti odpovedan. Kremelj je medtem zanikal govorice, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov padel v nemilost pri Putinu. Kremeljski tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je poudaril, da je srečanje med Trumpom in Putinom neizogibno potrebno v prihodnosti.

Pentagon je napovedal vojaško operacijo "Speer" v Karibih, kar je povezano z naraščajočimi napetostmi med ZDA in Venezuelo. V Karibe je prispela največja ameriška letalonosilka, medtem ko je Venezuela mobilizirala svoje enote.

Visoki uradniki ameriške administracije, pristojni za energetiko in jedrsko varnost, so se nameravali sestati s predstavniki Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost, da bi predsednika Trumpa odvrnili od ponovne izvedbe jedrskih poskusov.

Madžarski premier Viktor Orban je dejal, da je Madžarska izvzeta iz ameriških sankcij proti nakupu energije iz Rusije. Orban ima dobre odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Finska je deportirala ruskega vojaka, nekdanjega pripadnika zasebne vojaške družbe Wagner, ki je junija nezakonito prestopil mejo in vstopil v državo. Moški je finskim oblastem dejal, da "beži pred vojno". Predstavljal se je kot Wagnerjev borec in objavljal videoposnetke, v katerih kritizira rusko vojaško vodstvo.

Rusija je ponovno opozorila ZDA pred morebitno vojaško agresijo na Venezuelo, pri čemer poudarja, da bi takšno dejanje poslabšalo razmere v državi. Opozorilo je odgovor na nedavne grožnje Washingtona proti Venezueli.

Ruska ambasada v Italiji je kritizirala voditelja stranke Azione, Carla Calendo, zaradi tatuja tridenta, ki je del ukrajinskega grba. Ambasada trdi, da je simbol povezan z nacističnimi privrženci. Calenda se je na kritike odzval ostro in napovedal poraz Rusije.

Rusko sodišče je v odsotnosti obsodilo češko državljanko na 13 let zapora zaradi sodelovanja v bojih na strani Ukrajine. O tem je poročala ruska tiskovna agencija TASS, ki se sklicuje na izjavo preiskovalnega odbora, ki v Rusiji opravlja vlogo zveznega urada za preiskovanje najhujših kaznivih dejanj.

Angelina Jolie je drugič od začetka invazije nenapovedano obiskala Ukrajino. Med njenim prihodom je prišlo do incidenta, ko naj bi ukrajinske oblasti rekrutirale njenega voznika. Ukrajinske kopenske sile so sicer objavile izjavo o incidentu, a so jo kasneje izbrisale.

Donald Trump je izjavil, da je Iran vprašal, ali lahko ZDA odpravijo sankcije. Prav tako je dejal, da je bil 'zelo odgovoren' za izraelski napad na Iran junija.

Senator Aleksej Puškov meni, da bi morebitna operacija ZDA proti Venezueli ameriškega predsednika Donalda Trumpa postavila v težak položaj.

Ruski vojaški dopisnik Aleksander Koc je izjavil, da bo srbski predsednik Aleksandar Vučić in Srbija, če bosta ohranila sedanji politični kurs, prisiljena nastopiti proti Rusiji.

Ruska opozicija kritizira sankcije Evropske unije, češ da vse bolj vplivajo na življenja navadnih ruskih državljanov in ne le na politično vodstvo v Moskvi. Opozicijski voditelj Mihail Hodorkovski je poudaril, da Rusija ni samo Kremelj, temveč milijoni ljudi, ki želijo živeti v svoji državi, in pozval Zahod k prepoznavanju te razlike.

Evropska unija je zaostrila pravila za izdajo viz ruskim državljanom zaradi varnostnih pomislekov in vojne v Ukrajini. Ruskim državljanom ne bodo več izdajali viz za večkratni vstop, ampak bodo morali za vsako potovanje v EU zaprositi posebej. Vloge bodo podvržene strožjim preverjanjem, potovanje v Evropo pa je opredeljeno kot privilegij in ne kot pravica.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.